ARHITEKTURA SLOVENIKA - predstavitev

V realiziranju je moja zamisel, ki sem jo pred nekaj leti registriral kot blagovno znamko Arhitektura Slovenika. Kot že ime nakazuje, bo promovirala arhitekturo, značilno za naš arhitekturni prostor, ki je s številnimi arhitekturnimi regijami, in še veliko več krajinami znotraj njih, zelo bogat. Izhodišče je avtohtona arhitektura, ki pa jo je preko kar nekaj stopenj možno transformirati ne samo v sodoben arhitekturni izraz, pač pa v eksperimetalno futurističen, ki posega že v razvojno območje. Cilj je, da bi imeli slovensko arhitekturo (ne vezano na narod ali celo nacionalizem, pač pa na naš prostor), tako kot imajo Skandinavci svojo, Nizozemci svojo, Japonci svojo, Američani svojo, Italijani svojo itn.; ne pa da se vsi ti stili globalistično vrinjajo v naš prostor in ga na ta način trajno in uničujoče preoblikujejo v neprepoznavnost arhitekturne- ter s tem kulturne identitete, ki je bila nekoč zelo močna. Preveč imamo lastnega potenciala, ki ga lahko razvijemo do svetovno primerjalnega nivoja.

Z Arhitekturo Sloveniko se bom najprej in predvsem posvečal podeželju, ki je v Sloveniji predstavlja večino prostora; z leti pa verjetno tudi predmestni arhitekturi, ki je z urbanizacijo podeželja tako in tako že prodrla v ruralni svet; morda pa na koncu tudi mestni arhitekturi. A zdaj so na vrsti prvi koraki. Zamisel ni nič revolucionarnega ali inovativnega, gre zgolj za utelešenje kvalitetne teorije v praksi. Inspiracija sega še v študentska leta, ko sem spoznal življenjski opus profesorja Petra Fistra, ki ga je ustvaril s svojimi študenti, asistenti in kolegi na Fakulteti za arhitekturo in sodelavci izven nje. Čas je da mrtve črke na papirju sistemsko zaživijo v naši realnosti in se tako arhitekturna kultura in identiteta zopet dvigne na najvišji nivo. V ta namen imam izdelano zamisel obsežnega sistema, ki pa ga bom razvil ter spravil v življenje in na splet čez nekaj let.

Za začetek objavljam en sam primer tipične slovenske hiše, značilne bolj za osrednje slovenske arhitekturne regije, iz recimo začetka 20. stoletja, ki jo je možno v istih gabaritih in celo z minimalnim spremembami tlorisa "obleči" v podobe različnih stilov in obdobij (prav gotovo sem kakšno manj kvalitetno stopnjo izpustil, nekatere namenoma, tako rekoč nešteto jih je pa še možnih). Skozi predstavitev razvoja stavbe na tem enem primeru je možno razbrati, od kod kakšni arhitekturni prijemi oz. elementi izhajajo. To ni "katalog", ker jaz v arhitekturi tega ne priznavam, tako kot ne pojma "tipsko".

Tlorisi namenoma niso objavljeni, ker to ni moj način dela, ima pa veliko veze z zaključkom prejšnjega odstavka. Naj razložim. Arhitektura ima tri glavne komponente: FUNKCIJO (uporabnost), KONSTRUKCIJO (ustroj in trdnost) in ESTETIKO (lepota). Četrta je za mene najbolj pomembna in smatram, da je nad vsemi tremi omenjenimi: KONTEKST (naravno in grajeno okolje), saj prvim trem postavlja svoje ključne pogoje, če želimo doseči najvišjo kvaliteto arhitekture stavbe, vpete v konkreten prostor. Glavna izhodišča arhitekture so zapisana v premišljenem vrstnem redu, v katerega sem prepričan jaz, v zgodovini arhitekture pa se je to zaporedje skozi različna stilska obdobja spreminjalo tako, da je bila enkrat pomembnejša ena komponenta, drugič druga, tretjič pa tretja. Trdim, da človek načrtuje in se sploh odloča za gradnjo stavb, ker jih (1.) potrebuje in uporablja za različne namene in na različne načine; nato mora (2.) stavbo postaviti, ko se odloča med različnimi materiali in tehnologijami gradnje, da bo stavba stala trdno v svojem okolju, ki ga definirajo naravne danosti (potresi, značilnost terena, vremenske značilnosti z vetrom, snegom, padavinami itn.), pa tudi finance; na koncu, ko sta prvi komponenti določeni, pa človek zelo rad še (3.) estetsko opremi svojo arhitekturo, tako da je všečna njemu, hkrati pa se zlije tudi s svojo okolico, da vsi skupaj živimo v lepem svetu (kot arhitekt imam pri snovanju stavbe seveda skozi ves proces projektiranja vse tri komponente istočasno v mislih, prioritete pa so vendarle po zgoraj naštetem zaporedju). Zato vsak posamezni tloris izhaja iz konkretne situacije, kjer se bo stavba nahajala (značilnosti dostopa in parcele s svojo tlorisno obliko, nagibom terena, osončenostjo in drugimi lastnostmi); predvsem pa iz potrebe posameznika, naročnika oz. uporabnika, ki so tako različne, kolikor nas je ljudi, poleg tega pa se razlikujejo tudi naše srednjeročno in dolgoročno planirane življenjske poti. Vse to predstavlja nešteto število permutacij možnih tlorisov, zato jih jaz krojim po meri, vsakemu posebej. Poleg tega gre pri notranji organizaciji stavbe za intimo oz. zasebnost lastnika, zato tlorisov ne bom nikoli predstavljal javno; z zunanjostjo stavb pa je druga zgodba, saj ta del arhitekture poleg uporabniku vendarle pripada tudi vsem nam ostalim, ki živimo v skupnem okolju.

V nadaljevanju bom predstavil vsako hišo posebej, z dodatnimi renderji in opisi. Renderji so zaenkrat "skicirni", v prihodnosti pa jih bom izdelal v fotorealističnem stilu, da bodo še bolj nazorni in "živi".