ARHITEKTURA SLOVENIKA

TRADICIONALNA ARHITEKTURA

SODOBNA KLASIKA

RAZVOJNA ARHITEKTURA

Arhitektura Slovenika je moja blagovna znamka, ki sem jo registriral leta 2015. Njen temeljni namen je ohranitev in razvoj avtohtone arhitekture, ki jo najdemo v slovenskem prostoru. Razdeljena je na tri razrede: TRADICIONALNA ARHITEKTURA, SODOBNA KLASIKA in RAZVOJNA ARHITEKTURA.

V arhitekturnih krogih so prepoznane in redno omenjane "šole" arhitekture, ki so značilne za posamezne države ali regije sveta. Tako na grobo poznamo naprimer "skandinavsko", "nizozemsko", "italijansko", "japonsko", "ameriško" arhitekturo in tako naprej. Omenjene države skrbno ravnajo s svojim grajenim prostorom iz vseh obdobij, ga ohranjajo, pa tudi sistematsko razvijajo, torej posodabljajo.

Res je, da je to povsod značilno bolj za podeželsko (ruralno) arhitekturo kot za mestno (urbano), ki je bolj podvržena globalnim vplivom, zato se tudi jaz pretežno posvečam podeželskemu prostoru in ne mestnemu - navsezadnje je cela Slovenija eno samo podeželje, iz katerega izhajam tudi sam.

Skratka, medtem ko svet skrbi za avtohtoni prostor, v Sloveniji delujemo, kot da se sramujemo svoje tradicionalne arhitekture oziroma menimo, da ohranjena in vzdrževana sodi zgolj v muzeje na prostem, tista propadajoča pa je zelo hitro za podreti in nadomestiti s sodobno.

Napačno je razmišljanje, da je stara arhitektura preživela stvar. Povsem enostavno in pravilno je sodobne funkcionalne potrebe in tehnologije skozi obnovo ali novogradnjo "zapakirati" v avtohtono arhitekturo, pa naj bo zelo tradicionalnega izgleda; v izrazu "sodobne klasike"; ali pa v obliki eksperimentalne oz. razvojne arhitekture, ki premika meje stavbarstva v prihodnost.

Zavračanje lastnih korenin ne prinese nič dobrega. To je za naš prostor in kulturo družbe ter s tem za našo prepoznavnost in uveljavljanje pod globalnim soncem izjemno škodljivo, saj pospešeno izgubljamo izjemno pomembno arhitekturno in s tem tudi kulturno identiteto. Oziramo se samo navzven in iščemo vzore v tujem svetu, zasledujemo globalistične trende in novitete, namesto da bi zaznavali, spoštovali in vlagali v lastne grajene kvalitete, značilne za naš prostor ter s tem svojo arhitekturo dvignili na svetovni nivo, kjer bi doživela prepoznanje in spoštovanje. Gre tudi za ponos in samozavest, tako naroda kot posameznika. Spoštovati svojo arhitekturo pomeni spoštovati sebe.

Imamo zelo bogato arhitekturno dediščino, ki je oblikovala 14 različnih arhitekturnih regij, razdeljenih na samostojne arhitekturne krajine (skupaj 74), ki se prelivajo ena v drugo. O teh stvareh se arhitekti učimo na Fakulteti za arhitekturo - dajmo to znanje s svojo metodologijo uporabljati še v praksi!

PA Aleš Plut, univ. dipl. inž. arh.