Arhitektura

Naše delo obsega izdelavo vseh faz projektne dokumentacije za vse vrste gradbenih posegov: legalizacijo, novogradnjo, rekonstrukcijo, prizidavo, spremembo namembnosti, odstranitev objektov itn. Običajno ponudbe vključujejo Idejno zasnovo za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP); Projektno dokument. za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD); Projekt. dokument. za izvedbo gradnje (PZI); in Projektno dokumentacijo izvedenih del (PID), ki ni potrebna, če je stavba zgrajena skladno s PZI. 

K nam kot naročniki pridete z LOKACIJSKO INFORMACIJO in PROJEKTNO NALOGO, sledi pogovor in ogled lokacije gradnje ter nazadnje celovita ponudba, prilagojena vašemu primeru. Če/ko je ponudba sprejeta, se prične z delom, kjer je v primeru obstoječega objekta, predvidenega za adaptacijo, spremembo namembnosti ali odstranitev, najprej na vrsti izmera in izdelava načrta obstoječega stanja.

Pomembno je, da naročnik in arhitekt začutita čim boljšo medsebojno "kemijo" in zaupanje, ki ga mi kot vaši projektanti utrdimo z zagotovilom, da vas bomo kot zvest partner vodili skozi vse faze in pasti gradnje, od začetka do konca, z zavzetim svetovanjem, pedagoškim animiranjem, kvalitetnim in spoštljivim projektiranjem ter tudi nadzorom. 

Naročniku polagamo na srce, da sta najpomembnejši fazi gradnje delo z arhitektom pri IDEJNI ZASNOVI na samem začetku; in opravljanje GRADBENEGA NADZORA v izvedbeni fazi gradnje. V podjetju PlutARH arhitektura nudimo oboje.

Nadzor

Torej, druga najpomembnejša faza pri gradnji je GRADBENI NADZOR. Vse vmesne in kasnejše faze so stvar rutiniranega "obrtniškega dela". Trdno smo prepričani, da mora etičen in odgovoren arhitekt, ki ima v mislih le najboljše tako za investitorja kot za ožji in širši prostor, kjer bo zrasla načrtovana arhitektura, sam opravljati nadzor pri gradnji. Izdelal je namreč celotno podrobno projektno dokumentacijo PZI, kjer so tudi vse sestave, sheme in detajli, zato bo najbolje vedel, kako mora biti vse skupaj tudi izvedeno. Hkrati ima tudi odločen cilj, da se njegova vizija, ki jo je spoštljivo oblikoval na izhodiščih naročnika, realizira tako kot je bila načrtovana.

Nadzorna aktivnost projektantov nosi v sebi še eno pomembno prednost: Arhitekt, ki redno sodeluje tudi pri gradbeni izvedbi svojih načrtovanih stavb, je tudi bolj izobražen, razgledan in praktično izučen ter tudi seznanjen z uporabo novih materialov in tehnik in sistemov njihove vgradnje na gradbiščih, zato je posledično tudi veliko bolj kvaliteten projektant. Prepletajoči se teorija in praksa zagotavljata zanesljivo pot do uspeha. 

Gradbeni nadzornik mora biti dobro seznanjen s projektom ter pri svojem delu odločen in strog, da ne dopusti gradbenim izvajalcem svojeglavosti, nestrokovnosti ali celo namerne malomarnosti in prevar, ki na gradbiščih pri nas niso redkost; a mora biti hkrati tudi toleranten in vešč komunikacije, da na predloge izvajalca sprejema dobre kompromise in spremembe, ko so te cenejše in/ali lažje za izvedbo, a hkrati še vedno smotrne, korektne in varne. Nadzornik je podaljšana roka naročnika in ne izvajalca gradbenih del, o čemer je zelo konkretna tudi gradbena zakonodaja.

Svetovanje

Kot že rečeno, najpomembnejša faza gradnje je IDEJNA ZASNOVA na začetku, kjer naročnik in arhitekt položita vse "temelje" za najboljšo možno arhitekturno zasnovo in izvedbo naročnikove stavbe z zunanjo ureditvijo, brez nedorečenosti, ki predstavljajo velike in drage pasti pri gradnji. Tukaj je zelo pomembno kvalitetno svetovanje arhitekta. 

Že takoj v tej prvi fazi se namreč zadosti vsem zahtevam strokovnih pravilnikov, gradbenih zakonov in prostorskega akta v obliki Občinskega prostorskega načrta (OPN) oziroma Obč. podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Zadnje usmeritve so kot izvleček za konkretno parcelo oz. skupino parcel strnjene v LOKACIJSKI INFORMACIJI, ki jo naročnik pridobi na pristojni občini. Poleg le-te, je osnova za začetek dela z arhitektom predvsem naročnikova PROJEKTNA NALOGA, ki v sebi nosi njegov poglobljen razmislek, dorečene funkcionalne potrebe in želje ter predstavitev estetskih pričakovanj s primeri izvedenih projektov (spletne in lastne fotografije, skice itn.). 

Zelo pomembna je torej lastna podrobna raziskava naročnika, njegova priprava na projektno delo, ko doreče vse svoje kratkoročne do dolgoročne želje in potrebe, ki jih arhitekt zgolj uokviri v najboljšo idejno zasnovo. Ko je le-ta dokončno potrjena, naročnik dvigne roke od projekta in prepusti arhitektu, da nemoteno do konca opravi svoje delo. Samo na tak način je zagotovljeno, da kasneje ne bo prišlo do naknadnega spreminjanja arhitekturne zasnove, kar je tudi odločno odsvetovano, saj bi skozi kompromise, manjše in večje spremembe zagotovo prišlo do napak v zasnovi in/ali načrtih ter kasnejših zadreg pri gradnji in/ali celo pri uporabi stavbe.

Zelo pomembno je, da naročnik z idejno zasnovo svoje stavbe prične pravočasno - vsaj 2 leti pred začetkom gradnje in 4 leta pred nameravano vselitvijo, v kolikor bi šlo za klasično zidano gradnjo. Redni primeri, ko naročniki pridejo do projektanta v januarju, z namenom da bi se v svojo novozgrajeno hišo dokončno vselili že do novembra, so preprosto naivni, nezreli in neodgovorni. Na idejni zasnovi je dobrodošlo "sedeti" vsaj pol leta do enega leta, jo "marinirati" in dopolnjevati želje in potrebe, preden jo z arhitektom potrdita ali spremenita v dokončno obliko. V kolikor je kemija med naročnikom in arhitektom odlična, naročnikove želje pa so bile dobro premišljene in posledično trdno dorečene, se gre lahko na podlagi hitro in kvalitetno izdelane idejne zasnove tudi kar takoj v izdelavo DGD in PZI ter čim prej v gradnjo. 

Naročnik mora vedeti še naslednje: ali se bo odločil za gradnjo "na ključ", kjer gradbeno podjetje prevzame vsa dela in faze gradnje, in kjer je posebej pomembna celovita pogodba, ki naj jo pred podpisom pregleda še pravnik z izkušnjami na pravnem področju gradnje (ta način je za naročnika bolj sproščen, preprostejši glede kakšnih reklamacij in časovno zanesljiv); ali pa bo gradnjo "režiral" sam, kar je dokaj zahtevno, kompleksno, stresno ter časovno potratno delo, ki pa lahko znatno zniža stroške, posebno če naročnik kakšna dela postori sam. Dobre "gradbince" se rezervira LETO PREJ, pogodbo z njimi pa podpiše POL LETA pred prijavo začetka gradnje in nikakor ne tik pred zdajci ali celo že po začetku gradnje.