ARHITEKTURA SLOVENIKA - fiktivni primer, 5. del

Peti primer stanovanjske stavbe je na prvi pogled zelo podoben prejšnjemu, a lahko tudi vsak laik takoj ugotovi, da ima ta hiša veliko več karakterja.

Vsi vemo v sebi, ali nam je nekaj všeč ali ne, malo pa nas ve, zakaj je nekaj lepo. Nekateri ste že "naravno" dovzetni za vrednotenje in ustvarjanje lepega; nekateri do teh veščin pridete skozi učenje in obvladanje drugih disciplin in strok; na Fakulteti za arhitekturo pa nas med drugim učijo in trenirajo v veščinah razpoznavanja in obvladovanja zakonitosti lepega na arhitekturni način. Svojo kreativnost, ki jo prinesemo na fakulteto, nadgradimo s skozi tisočletja izpopolnjevanim znanjem o elementih arhitekture, skladnostjo med njimi; o proporcih (razmerja med deli in celoto), simetriji, ravnotežju v asimetriji, parafrazah (nova, drugačna predstavitev ali razlaga že znane teme), obvladovanju uporabe barv skozi barvne študije in še marsičemu, kar postane naša "torba z orodjem" tako pri analizi obstoječe arhitekture in ugotavljanju njenih kvalitet kot predvsem pri načrtovanju lepega že v naprej.

Zakaj je torej ta hiša meni, pa verjetno še komu, veliko lepša od prejšnje?

Naj še pred odgovorom na zastavljeno vprašanje povem, da zasnova izgleda te hiše nikakor ni moja "pogruntavščina". Na spletu sem namreč naletel na vizualizacijo večje enodružinske stavbe (pritličje + nadstropje + neizkoriščena mansarda, ki je podstrešje brez kolenčnega zida, kjer je kapna lega položena/pritrjena neposredno na ploščo). Hiša je imela še velik, sodoben nadstrešek zunanje terase, ki je potekal kotno ob dveh stičnih fasadah, in je bila torej precej drugačna od mojega osnovnega objekta. Od avtorja/avtorice objekta sem si sposodil princip oblikovanja in ga uporabil na svoji stavbi. Takoj sem namreč opazil genialnost arhitekturne zasnove v inovativno-sodobnem stilu, ki spoštuje zakonitosti kvalitetne pretekle arhitekture. Na fakulteti te med drugim naučijo tudi to, da vsi kopiramo od drugih, zato kopirajmo od najboljših. Pri tem seveda ne gre za prodajanje drugih avtorskih del za svoje, pač pa sposojanje njihovih principov oz. stilov snovanja arhitekture.

Zdaj pa k odgovoru. Pri večji kvaliteti oblikovanja tega petega primera hiše ni tako pomembna večja barvna pestrost fasad, čeprav tudi ta igra svojo vlogo, pač pa gre bolj za uspešno oblikovanje volumnov in parafraziranje arhitekturnih elementov. Tukaj je bil zelo domiselno uporabljen princip "dolbenja". Z izdolbenjem dveh fasad osnovnega kubusa stavbe se je razgalila "sredica" pritličja sivo-okra barve; z izdolbenjem (oluščenjem) tretje fasade opečnata sredica mansarde; z izdolbenjem prizidka z ravno streho pa "sredica" tega sekundarnega kubusa bele barve. S temi tremi potezami na prvotno dolgočasno enostavni stavbi brez napuščev se je posledično ustvarilo parafraze na vogalnik, vzdolžni in čelni strešni venec ter napušč. Ti arhitekturni elementi so se vrnili, čeprav niti ne v prvotni podobi, niti dejansko, pač pa v prenesenem pomenu:

Dve stikajoči se fasadi pritličja nista izdolbeni vse do vogalov, zato se tam pojavita močna polstebra, ki prevzameta vlogo močnega vogalnika. Podobno se zgodi na izzidku; 

Ne samo prispodobo ampak tudi funkcijo napušča strehe, ki ga na tej hiši ni, je na teh istih dveh fasadah prevzela kar mansarda, s svojim nastalim previsom nad pritličjem;

Kolenčni zid izdolbene vzdolžne fasade je prevzel vlogo vzdolžnega strešnega venca;

V mansardnem delu pa se je na eni izmed čelnih fasad s premišljenim izdolbenjem, s katerim smo "prišli" do opeke, oblikoval čelni strešni venec (za prikaz samo pri tej rešitvi dodajam še pogled na četrto fasado). 

Opravljeni "posegi" v oblikovni zasnovi stavbe, med katerimi je še uporaba horizontalno umeščenega okna na zatrepnem zidu nasprotne fasade od "opečnate", le-to optično znižajo in jo naredijo arhitekturno neprimerljivo bogatejšo. Fasade so v precejšnjem delu sicer asimetrične, a jih oblikovno lepo uravnotežijo različno velike fasadne odprtine.

Ko dodamo še izviren vhodni portal, ki smo ga "izvlekli" iz hiše, dobimo sodobno enodružinsko hišo, izjemno pestro oblikovano na visokem arhitekturnem nivoju.