ARHITEKTURA SLOVENIKA - fiktivni primer, 3. del

Nadaljujemo študijo oblikovnega razvoja avtohtone hiše, tipične za slovenski prostor, z naslednjim tipom stanovanjske hiše, ki se danes pogosto pojavlja v zelo podobnih pristopih k snovanju zunanjega izgleda (ne pozabimo, da lahko notranjost oz. tlorisi pri vseh variantah te študije ostajajo enaki). 

Hiša ohranja izzidek z dvokapno streho enakega naklona kot ga ima glavna streha, le da je oblikovan v modernem stilu in nima več napušča (žleb je še vedno običajen, pritisnjen na fasado, saj se jaz izogibam "skritim žlebom", torej potopljenim v strešino), medtem ko napušč na osnovnem delu stavbe ostaja enako širok kot pri izhodiščni avtohtoni hiši (okoli 40 cm pri žlebu in okoli 30 cm na čelnih fasadah, kjer je bil tradicionalno vedno manjši). Špirovci (pravopisno pravilneje "škarniki") in lege ostajajo skriti, kar je pravilno, saj je ostrešje vendarle konstrukcijski del stavbe (okostje), ki naj vsaj pri stanovanjskih hišah ostane na zunaj nevidno (drugo so pripadajoči objekti kot so garaže, drvarnice, lope; na kmečkih domačijah skednji, kozolci itn., ki so običajno tako in tako leseni).

Cokel je bil ponavadi pri starejših objektih tektonsko izbočen, torej je bila hiša v svojem podstavku nekaj centimetrov širša od zgornjih delov stavbe (ne tako kot danes, ko je praviloma pomaknjen v fasado, ki je nad njim širša s previsom; ali pa sta v isti liniji). Pri tej tretji varianti je cokel doživel parafrazo, ko po višini obsega celotno pritličje in je temnejši od fasade nad njim, ki je preprosto bela.

Strešnega venca ni več, saj smo se poslovili od klasicističnega dekorja na fasadi, a je v svojem bistvu še vedno prisoten, čeprav kot geometrijsko "negativna" poteza. Bel kolenčni zid nad širšim, temnejšim pritličjem/"coklom" se namreč nadaljuje v vodoravno izveden napušč iste barve, kar na vzdolžnih fasadah oblikuje izrazito horizontalno potezo tik pod streho, ki skupaj z visokim "coklom" hišo optično zniža.

Barvna shema je modernizirana po najnovejšem trendu pri nas, ko smo očitno zaključili z "barvno norostjo" in so skoraj vse novo zgrajene hiše zdaj "monokromatske" oziroma natančneje v črno-belo-sivih tonih. To po mojem mnenju zopet ni najboljše, saj smo skočili iz enega ekstrema v drugega - iz motečega barvnega kaosa v predvidljivi dolgčas. Sivi toni so vendarle sprejemljivi v našem prostoru, saj pri lesenih stavbah (brunarice, skednji, sodobne hiše z lesenimi deli fasad ...) nebarvan les kmalu dobi srebrno sivo patino, z leti pa tudi še bolj potemni, posebno lesene strehe (skodle). 

Namesto meni ljubih opečnih, opečno rjavih in rjavih barv strešnikov so tukaj uporabljeni mat temno sivi strešniki, da se doseže barvna skladnost objekta. Zdaj popularni črni strešniki so meni nesprejemljivi in postanejo prebavljivi šele z leti, ko običajno pobledijo; "glosi" strešnikom z visokim sijajem pa se strogo izogibam.

Na vhodni fasadi se samo na tem primeru študije pojavi frčada (pravilneje mansardni izzidek), ki ima hkratno vlogo nadstreška nad vhodnimi vrati. Frčada ima isti oblikovni izraz kot večji pritlični izzidek na nasprotni vzdolžni fasadi. 

Na isti fasadi je uporabljen tudi tip danes trendovskih, izrazito podolgovatih oken, a zopet v obliki parafraze, saj sta po dve klasično pokončni, majhni okni na vsaki strani vrat povezani s ploskvijo fasade temnejše barve, ki je tudi 5 cm tanjša. Zelo nizkim in širokim oknom se jaz načeloma izogibam, saj mi delujejo neosebno, neprijazno (kot neprijetno skrivnosten, celo jezen človek s priprtimi očmi), na kakšnih višjih kolenčnih zidovih, tik pod napuščem, pa me spominjajo dobesedno na "strelne line" bunkerjev.

Hiša ima v osnovi 15 cm toplotne izolacije (mansardni del), ki je na "pritličju-coklu" 5 cm debelejša. Ko se odločate o debelini toplotne izolacije na fasadi, izbirajte med 15 in 20 cm, saj manj ni priporočljivo, več pa dejansko nima smisla, ko govorimo o zunanjih nosilnih zidovih s klasičnimi opečnimi zidaki debeline 29-39 cm).

Pred sabo imamo torej sodobno stanovanjsko stavbo s klasično oblikovanimi osnovnim in pomožnimi kubusi (dvokapna streha), kar naselja na podeželju, posebno na vasi, prenašajo veliko lažje kot frčade in prizidke z ravno streho, da ne govorim o samih hišah, ki jih jaz dojemam kot nedokončane objekte.