"Arhitektura NOTRA" - nova tradicija
Nekoč bom imel starodobnika. Recimo okoli 70 let star avto. Legendarno klasiko. Sprašujem se le, ali takrat kupiti izvirni letnik, prenovljen oz. ga prenoviti; ali kupiti popolnoma nov avto identičnega izgleda, a s sodobno tehnologijo in po najnovejših varnostnih standardih.
V svetu obstaja veliko butičnih podjetij, ki ročno izdelujejo avtomobilske klasike, nekateri celo po standardih, ki so enaki najnovejšim varnostnim in okoljskim standardom avtomobilske industrije (konstrukcija - 5* na NCAP varnostnem testu; tehnika - lahko so celo na električni pogon, materiali - bolj vzdržljivi ...), a vsi po vrsti v popolnoma avtentični obliki in izgledu, da se ti avtomobili ne ločijo od izvirnikov. Najverjetneje bi se odločil za tovrsten izdelek. Prva slika zgoraj je iz spletnega članka o teh omenjenih podjetjih in njihovih na novo zasnovanih avtomobilskih klasikah. ( https://www.motorbiscuit.com/from-porsches-to-fords-the-old-is-new-with-these-reimagined-cars/ )
Podobno se lahko zgodi tudi v arhitekturi. Veliko ljudi se namreč tako po svetu kot pri nas navdušuje nad starimi, tradicionalnimi hišami, ki v sebi skrivajo zanimive življenjske zgodbe več generacij ter zato obilo skrivnostnosti in nostalgije.
Mnogi pri nakupu nepremičnine iščejo kvalitetne a dotrajane prazne stavbe, včasih skoraj podrte, ki bi jih radi prenovili. To se tudi dogaja, in to vse pogosteje. Iz na pol ruševin kot Feniks iz pepela ponovno zaživijo stare lepotice, včasih celo v lepši in bogatejši podobi kot izvirno. Naprimer v oddajah 'TV ambienti' se je v preteklosti zvrstilo kar nekaj tovrstnih pohvalnih primerov, ob katerih ti zapoje srce. Druga slika zgoraj je iz enega izmed njihovih člankov, objavljenega tako na njihovi spletni kot Facebook strani.
Za tovrstne rekonstrukcije in prenove se praviloma odločajo tisti, ki imajo na voljo večja finančna sredstva, saj ni skrivnost, da korektna, celovita prenova takšnih starih in uničenih objektov stane tudi do 2x več kot novogradnja. 'Navadni ljudje' zato te projekte radi imenujemo 'jama brez dna'. To je razlog, da se veliko nekoč lepih avtohtonih hiš zravna z zemljo in na istem mestu zgradi sodobne, bolj- največkrat pa arhitekturno manj kvalitetne stavbe.
Opazil pa sem naslednji fenomen: Tako rekoč noben od teh ljudi, ki bi radi kupili in prenovili, tudi dogradili staro stavbo v tradicionalnem izgledu, ne razmišlja o možnosti, da bi v takšnem tradicionalnem okolju, kjer je ohranjene še kar nekaj arhaične arhitekture, kupili zgolj parcelo in na njej postavili novo hišo, po najnovejših standardih, vendar v tako avtentični tradicionalni podobi, da ne na znotraj ne na zunaj nihče ne bi opazil, da je to novogradnja in ne adaptirana starodavna stavba. Lahko bi v strnjenem naselju kupili tako rekoč podrto hišo, jo dokončno odstranili in na njenem mestu zgradili v celoti novo, enako oz. podobno hišo, pač v starem stilu.
Pri mojem arhitekturnem delu je tako nekako naravno, v sklopu blagovne znamke Arhitektura Slovenika, prišlo do 'produkta', ki sem ga poimenoval 'Arhitektura Notra'. Beseda je skovanka iz besed 'novogradnja' in 'tradicionalna arhitektura'. Princip je enak zgoraj omenjenemu pojavu pri avtomobilskih klasikah, le da gre tam za premičnine, tu pa za nepremičnine. Želim ustvarjati 'arhitekturne klasike', v vseh slovenskih pokrajinah, a kot novogradnje, ki bi imele izgled kvalitetno in atraktivno prenovljenih tradicionalnih stavb, bodisi dosledno ali z modernimi dodatki. Takšne stavbe bi imele avtentičen starinski izgled, a bi zadoščale najnovejšim standardom protipotresne in energijsko učinkovite gradnje, prav tako pa bi bile prilagojene sodobnim funkcionalnim in tehnološkim potrebam, da ne govorim o trajno zdravi, kvalitetno temeljeni nosilni konstrukciji brez težav z vlago ipd. Tretja slika predstavlja glavno vzdolžno fasado kraške hiše, ki sem jo nedavno na nepozidani parceli zasnoval za naročnika, zaenkrat kot idejno zasnovo, ki je bila sprejeta in bo upam izvedena kot moj prvi primerek 'Arhitekture Notra'. Upam, da se najde čim več takšnih naročnikov, s katerimi bi razširili in utrdili ta dobrodošel trend.
PA Aleš Plut, univ. dipl. inž. arh.